EVROPSKA DIPLOMA IZ PSIHOTERAPIJE (EDP)
Vsebina:
- Preambula
- Definicije
- Dokumenti
- Organizacije, ki sodelujejo pri podelitvi
Evropske diplome iz psihoterapije (EDP)
- Pogoji za podelitev EDP
- Psihoterapevtski pristopi
- Dolžina in vsebina psihoterapevtskega
izobraževanja
- Zaključek izobraževanja
- Postopki podelitve
- Registracija
- Pritožbeni postopki
- Postopek za staroste (»Grandparenting«)
- Izjeme
- Status
Preambula
Leta 1991 so na Dunaju
evropske države ustanovile Evropsko zvezo za psihoterapijo (EAP – European Association
for Psychotherapy). Slednja združuje skoraj 200 organizacij iz približno 40
evropskih držav, tako nacionalnih organizacij kot tudi evropskih organizacij
znanstveno priznanih psihoterapevtskih pristopov (ti. European-wide
organisations, npr. za geštalt, TA, psihoanalizo itn.), in šteje več kot
120 000 psihoterapevtov.
Evropska zveza za
psihoterapijo (EAP) ščiti tako poklicne interese kot interese javnosti, ki
ji služi, s tem ko zagotavlja, da njeni člani delujejo na ustrezni ravni
izobrazbe in prakse. Eden izmed njenih ciljev je Evropska diploma za
psihoterapijo (EDP), ki zagotavlja izobrazbo psihoterapevtov, usklajeno
EAP je leta 1990 sprejela
Strasbourško deklaracijo o psihoterapiji, s katero se je zavezala, da ustvari
kompatibilen in neodvisen psihoterapevtski poklic širom po Evropi.
Definicije
Pregledani
in popravljeni statuti EAP (februar 2001) definirajo pričujoči
dokument kot: ”… Evropska diploma iz psihoterapije (Dokument EDP), ki daje
smernice za postopke in kriterije izobraževanja ter usposobljenosti«. (Statuti:
* 2.5). To je navedeno tudi v * 4.1.2.1; * 4.1.3.1. Navedeno je tudi: "...
register psihoterapevtov, ki so se izobraževali za Evropsko diplomo iz
psihoterapije". (Statuti: * 13.1); in Evropski komite za izobraževalne
standarde (European Training Standards Committe – (ETSC), Komite nacionalnih
krovnih organizacij (National Umbrella Organisations Committee (NUOC), Komite
evropskih organizacij (European Wide Organisations Committee (EWOC) in
Registracijski komite (Registration Committee) so podkomiteji Upravnega odbora
(Governing Board) (Statuti: * 5.2.5). Komite za potrjevanje znanstvene
veljavnosti (Scientific Validation Committee) je podkomite ETSC. Komite za
izobraževanje in akreditacijo (Training & Accreditation Committee) (TAC) je
podkomite ETSC. Svetovalni panel za postopek za staroste (Grandparenting
Advisory Panel (GAP)) je definiran v pričujočem dokumentu (10.2.2).
Dokumenti
Trenutno
so pregledani in popravljeni Statuti EAP, Izjava o etičnih načelih
(Statement of Ethical Principles) EAP, Register nosilcev EDP (Register of ECP
holders) in pričujoči dokument glavni dokumenti EAP. Smernice za
postopke in predpise Upravnega odbora (Governing Board) EAP ter vsi komiteji in
podkomiteji EAP so v procesu sprejemanja. Dokument TAC, ki določa postopke
za sprejemanje EAPTI, je februarja 2003 osnoval Odbor (Board) na Dunaju.
1. Organizacije, ki sodelujejo pri
podeljevanju EDP
1.1. Evropska zveza za psihoterapijo (EAP)
1.1.1. Če ni drugače
določeno, je treba sklicevanje na EAP razumeti tako, da je s tem mišljen
Upravni odbor (Governing Board) ali drugo telo EAP, pooblaščeno od
Upravnega odbora (Governing Board), praviloma Evropski komite za izobraževalne
standarde (European Training Standards Committee = ETSC).
1.2. Nacionalna
(pooblaščena) organizacija (NAO = National Awarding Organisation)
1.2.1. Nacionalna (pooblaščena) organizacija (NAO) mora biti ugledna
članica EAP.
1.2.2. Nacionalna (pooblaščena) organizacija mora biti neodvisna
pravna entiteta s svojo glavno pisarno v državi, v kateri deluje kot nacionalna
organizacija za psihoterapijo. Njeno delovanje morajo urejati statuti, predpisi
ali drugi pisni zakoni, ki so skladni s statuti EAP.
1.2.3. NAO mora biti nacionalna krovna organizacija v svoji državi (statut
EAP 4.1.2), npr. edina organizacija v državi, ki jo EAP prizna kot očitno
največjo organizacijo, ki zastopa najrazličnejše psihoterapevtske
smeri v svoji državi.
Če v državi ni nacionalne krovne organizacije, lahko nastopa kot NAO
organizacija, ki je članica EAP in jo EAP pooblastila, da deluje kot NAO.
Nacionalna krovna organizacija je lahko imenovana za nacionalno
pooblaščeno organizacijo pod sledečimi pogoji (Statuti EAP: 4.1.2.1).
1.2.3.1.
EAP pooblasti
Nacionalno krovno organizacijo za NAO, če ima ta:
(1) etične smernice, ki se jih mora
držati vsak psihoterapevt, ki se ga predlaga za podelitev diplome;
(2)
disciplinske in pritožbene
postopke, v katerih se lahko psihoterapevte predlaga za podelitev diplome ali
pa za njihovo odstranitev iz registra;
(3) izobraževalne
standarde, ki so skladni z EAP, in metode za njihove uveljavitve.
1.2.3.2. Nacionalna
krovna organizacija (NUO = National Umbrella Organization) bo vložila prijavo
za dodelitev statusa NAO Komiteju nacionalnih krovnih organizacij (National
Umbrella Organisations Committee – NUOC), ki bo prijavo v posebnem postopku
preveril. Pri postopku lahko sodelujeta tudi Registracijski komite
(Registration Committee) in ETSC. Če organizacija ustreza kriterijem, jo
bo NUOC predlagal Upravnemu odboru (Governing Board) za NAO.
1.2.3.3. Če
želimo, lahko psihoterapevte, ki še niso končali priznanega izobraževanja
in trenutno delajo kot psihoterapevti, predlagamo za podelitev diplome. NAO
mora imeti primerne postopke za staroste ('grand-parenting').
1.2.3.4. NAO
se mora za obnovo svojega statusa pooblaščenosti prijaviti vsakih 5 let.
Za pregled ponovnih prijav bo EAP verjetno določila pristojbino. Ti
kriteriji so v Postopkih za NUOC (Procedures for NUOC).
1.2.4. NAO zastopa psihoterapijo v svoji državi,
prizna izobraževalne organizacije, vpisuje psihoterapevte v register in jih
predlaga za EDP.
1.3. Evropska
akreditirajoča organizacija (European Wide Accrediting Organisation)
1.3.1. Evropska organizacija (European Wide
Organisation – EWO) mora biti ugledna članica EAP.
1.3.2. EWO mora biti neodvisna pravna entiteta s
svojo glavno pisarno v evropski državi. Njeno delovanje morajo urejati statuti,
predpisi ali drugi pisni zakoni, ki so skladni
1.3.3. EWO (Statuti EAP 4.1.3.) je lahko imenovana
za Evropsko akreditirajočo organizacijo (European Wide Accrediting
Organisation EWAO) pod temi pogoji (Statuti EAP: 4.1.3.1).
1.3.3.1. EWO
mora imeti v šestih ali več evropskih državah ali izobraževanje na stopnji
ali nad stopnjo, ki jo zahteva EDP, ali pa mora imeti med člani strokovne
organizacije z izobraževanjem na tej stopnji. Večina njenih članov
mora živeti v evropskih državah.
1.3.3.2. Da
EWO postane EWAO, jo mora EAP pooblastiti, kar zahteva, da:
(1) morajo biti njeni postopki akreditiranja enaki ali višji od standardov
EDP. Zastopati mora določen psihoterapevtski pristop, kot je prikazano v
kriteriju § 3.
(2) Ta
pristop se mora ali jasno razlikovati od drugih pristopov, ki jih zastopa
Evropska organizacija (European Wide Organisation) v EAP, ali pa mora zastopati
največ psihoterapevtov iz tega pristopa katerekoli Evropske članske
organizacije (European Wide Organisation member) v EAP.
(3) Organizacija
mora biti edina EWAO za ta pristop.
1.3.3.3. EWO
bo vložila prijavo za dodelitev statusa EWAO Komiteju evropskih
pooblaščenih organizacij (European Wide Organisations Committee (EWOC), ki
bo prijavo v posebnem postopku preveril. Pri postopku lahko sodelujeta tudi
Registracijski komite (Registration Committee) in ETSC. Če organizacija
ustreza kriterijem, bo predlagana Upravnemu odboru (Governing Board) za EWAO.
1.3.3.4. EWAO
se mora za obnovo svojega akreditacijskega statusa prijaviti vsakih 5 let. Za
pregled ponovnih prijav bo EAP verjetno določila pristojbino. Ti kriteriji
so v Postopkih za EWOC (Procedures for EWOC).
1.3.4. EWAO pooblaščajo izobraževalne
organizacije in registrirajo psihoterapevte določene psihoterapevtske
metode ali psihoterapevtskega pristopa.
1.4. Izobraževalne
organizacije
1.4.1. Izobraževalne organizacije morajo biti
ugledne članice NAO svoje države in ustrezne EWAO.
1.4.2. Izobraževalne organizacije morajo biti ustrezno
registrirane in imeti urejeno administracijo in finance. Za svoje edukante
morajo imeti primerne etične standarde in pritožbene postopke.
1.4.3. Izobraževalni program, ki ga je priznala
EAP in vodi do EDP, mora ustrezati kriterijem EDP, mora biti akreditiran od
ustrezne EWAO in potrjen od ustrezne NAO.
1.4.4. Samo edukanti, ki so uspešno pridobili
diplomo akreditiranega in odobrenega (najmanj) štiriletnega psihoterapevtskega
izobraževalnega programa, za katerega jamči Evropski akreditiran psihoterapevtski
izobraževalni inštitut (European Accredited Psychotherapy Training Institute
(EAPTI)) in ki ga je ustrezno sprejel Komite za izobraževanje in akreditiranje
(Training & Accreditations Committee (TAC)) EAP, so primerni, da zaprosijo
za EDP.
1.4.5. Kriterije in postopke za EAPTI, ki jih EAP
uporablja za priznavanje izobraževalne organizacije, določijo ETSC in TAC.
2. Pogoji za dodelitev Evropske
diplome iz psihoterapije
2.1. Postopke
in pogoje za podelitev EDP navadno določi Evropski komite za izobraževalne
standarde (European Training Standards Committee (ETSC)) Upravnega odbora
(Governing Board) EAP.
2.2. EDP
bo podeljena psihoterapevtom, katerih akreditirano in potrjeno izobraževanje je
bilo povsem končano in ki so se zavezali strokovnim in etičnim
standardom, skladnimi z EAP.
2.3. Register
oseb, ki so jim podelili EDP, tj. Evropski register psihoterapevtov (European
Register of Psychotherapists (ERP)), bo objavila in zanj skrbela EAP.
3. Psihoterapevtski pristopi
3.1. Uporabljen
psihoterapevtski pristop (pristop) mora biti dobro definiran in se mora
razlikovati od drugih psihoterapevtskih pristopov ter mora imeti jasno
teoretično osnovo v družboslovnih vedah.
3.2. Teorija
mora biti integrirana s prakso, pristop mora biti uporaben za širok spekter
problemov in dokazano učinkovit.
3.3. EAP
mora pristopu priznati znanstveno veljavnost in ustrezne strokovne organizacije
v več evropskih držav jo morajo sprejeti kot veljavno.
4. Dolžina in vsebina
psihoterapevtskega izobraževanja
4.1. Celotna
dolžina izobraževanja ne bo trajala manj kot 3200 ur, potekala bo najmanj sedem
let, prva tri leta bodo ustrezna univerzitetni stopnji. Naslednja štiri leta
morajo biti namenjena izobraževanju iz določene psihoterapije. EAP bo v
sodelovanju z NAO in EWAO določila delež izobraževalnih elementov, ki
morajo biti zaključeni, preden se podeli EDP.
4.2. Izobraževanje
se ujema s kriteriji EAP za osnovno strokovno izobraževanje in vsebuje
sledeče elemente:
4.2.1. Osebna učna izkušnja ali ekvivalent.
To vključuje učno analizo (training analysis), samoizkušnjo
(self-experience) in druge metode, ki vsebujejo elemente samorefleksije,
terapije in osebne izkušnje (ne manj kot 250 ur). Psihoterapevtske metode
uporabljajo različne izraze za ta pojem. Vsako izobraževanje naj bi
zagotovilo, da kandidati primerno prepoznavajo in ravnajo s svojo osebno
prizadetostjo in lastnimi prispevki k psihoterapevtskim procesom - v skladu s
svojo specifično metodo.
4.2.2. Teoretični študij vsebuje splošen univerzitetni
in strokovni študij in študij, ki je tipičen za psihoterapijo.
Univerzitetni ali strokovni študij, ki vodi k prvi univerzitetni stopnji ali
enakovredni strokovni usposobljenosti, ki je glede predmetnega področja
primerna za psihoterapijo, je lahko del ali celotni del splošne
psihoterapevtske teorije, toda ne more prispevati k štirim letom posebnega
psihoterapevtskega izobraževanja. Štiriletni teoretični študij za
izobraževanje specifično za psihoterapijo naj bi vseboval sledeče
elemente:
·
Teorije
človeškega razvoja za vsa življenjska obdobja
·
Razumevanje
drugih psihoterapevtskih pristopov
·
Teorije
spremembe
·
Razumevanje
družbenih in kulturnih vprašanj v zvezi s psihoterapijo
·
Teorije
psihopatologije
·
Teorije
ocenjevanja in intervencij
4.2.3. Praktično izobraževanje bo vsebovalo
primerno prakso, ustrezno psihoterapevtskemu pristopu pod nenehno supervizijo
in bo trajalo najmanj dve leti.
4.2.4. Praksa v okviru sistema institucij za
varovanje duševnega zdravja ali ekvivalentna strokovna izkušnja: praksa mora
omogočiti ustrezno izkušnjo psiho-socialne krize in sodelovanja z drugimi
strokovnjaki na področju varovanja duševnega zdravja.
4.3. Supevizijo,
izobraževanje in učno psihoterapijo (kjer je uporabna) naj izvajajo
psihoterapevti, ki imajo izobrazbo, skladno s kriteriji EDP. Nadaljnjega
izobraževanja za učitelje in supervizorje tile kriteriji ne zaobjemajo,
vendar se kljub temu morajo učitelji in supervizorji nenehno izobraževati.
5.
Zaključek izobraževanja
5.1. Na
koncu izobraževanja bo moral edukant (zdaj že psihoterapevt) pokazati osebno,
socialno in strokovno zrelost in se obvezati, da bo delal po poklicnem kodeksu
in etičnih standardih.
5.2. Teoretično
in praktično delo bo ocenjeno.
5.3. Psihoterapevt
naj bi končal zahtevano univerzitetno ali ekvivalentno izobraževanje iz
družboslovnih ali humanističnih ved in se potem specializiral v
štiriletnem psihoterapevtskem izobraževanju v okviru organiziranega
izobraževanja ustrezne psihoterapevtske metode.
5.4. Psihoterapevt
mora biti v strokovni organizaciji, ki ima etični kodeks in pritožbeni ter
disciplinski postopek, ki morajo biti skladni in potrjeni od NAO in ustrezne
EWAO.
5.5. NAO
in EWAO bodo določile, kako bodo na koncu izobraževalne organizacije
ocenile edukante priznanih oz. akreditiranih izobraževalnih programov.
6. Postopki podelitve
6.1. EAP se zaveda, da so nekateri vidiki
izobraževanja zaupni in nekateri komercialno občutljivi. Gradivo, ki ga
uporabljajo na izobraževanjih, je lahko intelektualna lastnina učiteljev,
izobraževalne organizacije ali drugih. Člani EAP in druga pristojna
telesa, vključena v podelitev EDP, so dolžni varovati zaupnost in lastnino
takšnih gradiv, in zagotoviti njihovo uporabo pod temi kriteriji.
6.2. EAP
bo podelila EDP v skladu s sledečimi kriteriji v sledečem postopku:
6.2.1. Na predlog ustrezne NAO;
6.2.2. in z odobritvijo ustrezne EWAO, ki zastopa
psihoterapevtov psihoterapevtski pristop.
6.3. Podelitev
EDP bo potekala po sledečih korakih:
6.3.1. Ustrezna organizacija bo na EAP vložila prošnjo,
da želi postati NAO (Statuti EAP 1.2.3.1)
6.3.2. Ustrezna organizacija
6.3.3. NAO bo ETSC predložila dokumente o
izobraževalnih programih vseh izobraževalnih organizacij, katerih izobraževanje
vodi do podelitve EDP. Dokumenti bodo podrobno opisovali študij ali programe,
ki jih te organizacije organizirajo, in bodo dokazovali, da se študij in
izobraževalna organizacija ujemata
6.3.4. NAO mora zagotoviti, da je EWAO priznala
izobraževalni program in izobraževalno organizacijo.
6.3.5. Vsaka EWAO mora imeti register
psihoterapevtov, ki jih je priznala akreditirana izobraževalna organizacija v
okviru določenega pristopa.
6.3.6. Če so dokumenti ustrezni, bo ETSC
predlagal izobraževalni program in izobraževalno organizacijo Upravnemu odboru
(Governing Board).
6.3.7. Primerno usposobljeni psihoterapevti, ki se
želijo prijaviti za EDP, morajo vložiti prošnjo na svojo NAO. Ta vloga bo
vsebovala izvleček izobraževanj, potrjen od izobraževalne organizacije,
fotografijo in pristojbino.
6.3.8. Če NAO meni, da je psihoterapevt
ustrezen za podelitev EDP, ga predlaga Registracijskemu komiteju EAP
(Registration Committee of the EAP).
6.3.9. EAP lahko:
6.3.9.1. podeli EDP;
6.3.9.2. zavrne predlog in za to navede razloge;
6.3.9.3. zahteva nadaljnje informacije, kot so
npr. edukantovi izobraževalni dokumenti.
6.4.
Za omejen
čas bo ločena ureditev podelitve EDP že delujočim
psihoterapevtom. To je opisano v poglavju o postopku za staroste
(“grand-parenting”) (§ 9.).
6.5.
Za prosilce
iz izobraževalnih organizacij, ki jih je priznala NAO, EWAO in TAC in so dobile
status Evropskega akreditiranega psihoterapevtskega inštituta (EAPTI – European
Accredited Psychotherapy Training Institute), so postopki za podelitev EDP
sledeči:
6.5.1.
Prosilec mora
biti član NAO (ali organizacijski član NAO) svoje države (če ta
ne obstaja, je potem to NAO, ki je pripravljena zastopati psihoterapevte v tej
državi) in se tako vpisati v njen Register psihoterapevtov.
6.5.2.
Prošnja za EDP vsebuje ‘Curriculum Vitae’ (v
angleščini), kopijo psihoterapevtove diplome ali certifikata od EAPTI,
potrdilo njegovega članstva/registracije pri njegovi EWAO, podpisano EAP
Izjavo o etičnih načelih, podpisano Strasbourško deklaracijo o
psihoterapiji.
6.5.3.
Kandidat
pošlje prošnjo za EDP ustrezni NAO in ustrezni EWAO. EWAO pošlje
odobritev/ugovor NAO v 6 tednih, drugače bo NAO domnevala, da je vloga
odobrena.
6.5.4.
NAO predlaga kandidata registratorju EAP.
6.6.
Za kandidate,
ki so diplomirali na šoli, ki imajo status EAPTI, pred več kot petimi
leti, preden je ta šola dobila pooblastitev za EAPTI, EAPTI lahko vpelje svoje
interne postopke za staroste, da dosežejo kandidati obstoječi nivo EDP ali
pa lahko pisno potrdi svoje mnenje, da je kandidatovo izobraževanje na stopnji
EDP (kot del predložitve v 6.5.2).
6.7.
Za kandidate,
ki so diplomirali, preden je šola dobila status EAPTI (več kot pet let),
veljajo postopki, opisani v poglavju o postopku za staroste (§ 9).
7. Registracija
7.1. Registracijski
komite (Registration Committee) bo odgovoren za vpisovanje podatkov o
psihoterapevtih z EDP v Evropski register psihoterapevtov (ERP). To bo delal
tako, da bo zadovoljivo za EAP tako po točnosti kot dostopnosti.
7.1.1. Najprej so prejemniki diplom registrirani
za obdobje petih let. Registracije za naslednjih pet let in za kasnejša obdobja
petih let so možne samo na priporočilo ustrezne NAO in EWAO.
7.1.2. Strokovna veljavnost EDP bo zagotovljena s
stalnim strokovnim razvojem (continuous professional development = CPD)
(statuti 2.3, 2.5).
7.1.3
Zahteve po stalnem strokovnem razvoju so: minimum 250 ur v času
preteklih petih let, ki obsegajo različne oblike in vsebine:
a) nadaljevalni in
dodatni profesionalni psihoterapevtski tečaji, izobraževanja;
b)
profesionalna supervizija psihoterapevtske prakse/kliničnega
dela/skupinskega dela in kolegialna intervizija;
c) udeležba na psihoterapevtskih
strokovnih srečanjih / konferencah / kongresih / simpozijih;
d) profesionalne psihoterapevtske
aktivnosti;
e) sodelovanje v psihoterapevtskem
izobraževanju v vlogi supervizorja / raziskovalca / učitelja.
Minimum 250 ur ne sme biti sestavljen iz več kot 75 ur v posamezni kategoriji.
7.1.4 NAO je odgovorna za
preverjanje gornjih zahtev po stalnem strokovnem izpopolnjevanju. NAO in EWAO
lahko imajo svoje zahteve po stalnem strokovnem razvoju, vendar se ne smejo
bistveno razlikovati od zgornjih.
7.2. Registracijski
komite (Registration Committee) bo objavil ERP v elektronski in tiskani obliki.
Podatki bodo javno dostopni.
7.3. Obstajali
bodo postopki za odstranitev psihoterapevta iz ERP zaradi zdravstvenih ali disciplinskih
razlogov, zaradi neplačevanja pristojbin ali zaradi posebne prijave.
7.4. Cenik
pristojbin za pooblastitev organizacij za podelitev EDP psihoterapevtom in
vključitev psihoterapevtovega imena na ERP bo določil Upravni odbor
EAP (Governing Board). Cenik bo potrjen na letni generalni skupščini
(Annual General Meeting).
8. Pritožbeni postopki
8.1. Če
NAO zavrne predlog za podelitev EDP psihoterapevtu, katerega izobraževanje v okviru
psihoterapevtskega pristopa je EDP priznala kot znanstveno veljavnega in ki je
drugače izpolnil vse zahteve, lahko EWAO, ki zastopa ta pristop, zahteva
od EAP, da razišče to zadevo. Če ugotovijo, da je NAO ravnala brez
upravičenih razlogov, lahko EAP odvzame njen NAO status.
8.2. Če
EWAO ne pooblasti izobraževalne organizacije, ki jo je priznala NAO, in tako s
tem prepreči edukantom te organizacije, da pridobijo EDP, lahko NAO
zahteva preiskavo. Če se ugotovi, da je EWAO ravnala brez ustreznega razloga,
lahko EAP tej organizaciji odvzame status kot EWAO.
8.3. Izobraževalne
organizacije, ki so članice NAO in jim NAO zavrne priznanje, se lahko
direktno obrnejo na ETSC, če ni ustrezne EWAO. ETSC bo stvar raziskala in
če bo presodila, da je to primerno, bo priporočila Upravnemu odboru
(Governing Board), da te izobraževalne organizacije prizna.
8.4. Če
je organizacija s statusom podeljevanja in akreditiranosti (NAO, EWAO) delovala
neprimerno ali napačno in so slednje jasno dokazale zunanje inštitucije (ne
EAP) (kot npr. sodišče, arbitraža, revizijsko telo ali samopriznanje),
potem bodo njen status podeljevanja in akreditiranja spet pregledali,
suspendirali ali odvzeli. Morda bodo zahtevali spremembe statutov,
etičnega kodeksa ali postopkov: ali pa bodo njeno članstvo v EAP
suspendirali ali ukinili.
8.5. Če
je izobraževalna organizacija, ki podeljuje EDP, ravnala neprimerno ali
napačno in so to jasno dokazali zunaj EAP (kot npr. sodišče,
arbitraža ali revizijsko telo, samopriznanje), bo EAP najprej zahtevala, da
zadevo razišče ustrezna NAO ali EWAO (kjer obstaja), preden se bo
odločila za nadaljnje ukrepanje.
8.6. Če
suspendirajo ali odvzamejo izobraževalni organizaciji članstvo pri NAO ali
EWAO ali če NAO prekliče njeno priznanje ter ji EWAO odvzame njen
status akreditiranosti, to ne bo ogrozilo statusa psihoterapevtov, ki že imajo
EDP.
8.7. Pritožba
zoper psihoterapevta z EDP bo naslovljena na ustrezno NAO in morda EWAO. Obe
morata upoštevati svoje objavljene pritožbene postopke in primerno obravnavati
pritožbo. Če kot rezultat disciplinskega postopka NAO in EWAO suspendirata
ali odstranita psihoterapevta iz Registra, takoj obvestita Registratorja EAP
(Registrar of EAP), ki bo primerno ukrepal.
9. Postopek za staroste
(»Grandparenting«)
9.1. Uvedba
katerekoli nove strokovne kvalifikacije pomeni, da se mora priznati status
obstoječih psihoterapevtov. To je še posebej pomembno, ko je
psihoterapevtova kvalifikacija pogoj za dodelitev strokovnega privilegija, kot
je npr. pri EDP. Primerno bi bilo vztrajati pri tem, da nekateri psihoterapevti
dokažejo, da imajo izobrazbo, ki se ujema
9.2. Postopek
za staroste temelji na sledečih načelih:
9.2.1. Ohranjeni so visoki standardi EDP.
9.2.2. Psihoterapevtu se lahko podeli EDP samo na
predlog NAO.
9.2.3. Vloga ustrezne EWAO je, da nadzoruje
izobraževalne standarde v okviru določenega pristopa.
9.2.4. NAO so sprejele različne interne
dogovore.
9.2.5. Psihoterapevti v državah brez NAO ne smejo
biti prikrajšani zaradi postopkov za podelitev EDP.
9.2.6. Psihoterapevtu ni treba opravljati niti
izpitov niti se mu ni treba dalje izobraževati.
9.2.7. EAP obdrži končno avtoriteto nad
podelitvijo EDP.
9.3. Kriteriji
za postopek za staroste so:
9.3.1. Psihoterapevt starosta ima enako ali
večje strokovno znanje kot tisti, ki so se izobraževali po standardih EDP.
9.3.2. Psihoterapevt je član strokovne
organizacije, običajno članice NAO.
9.3.3. Psihoterapevt ima strokovno znanje
psihoterapevtskega pristopa, ki jo je priznala EAP.
9.3.4. Psihoterapevt ima neodvisno poklicno prakso
za dobo, ki upraviči status staroste in ki se sklada z uvedbo NAO za to
državo.
9.3.5. Za psihoterapevte, ki se izobražujejo ali
so pred kratkim končali izobraževanje, postopek za staroste ne pride v
poštev, toda njihovo izobraževanje se lahko prizna retrospektivno.
9.4. Postopki
za staroste so:
9.4.1. NAO mora zagotoviti EAP, da so njeni
nacionalni postopki za staroste izdelani in sprejemljivi.
9.4.2. Psihoterapevta predlaga njegova NAO z
odobritvijo ustrezne EWAO in/ali EWO. Če ni specifičnega pristopa,
ETSC na predlog GAP predlaga odobritev (glej 10.2.2).
9.4.3. Proces, v katerem je NAO preučila
psihoterapevtovo teoretično znanje in prakso psihoterapevtske metode, je
zabeležen. Ta lahko vsebuje postopek, v katerem psihoterapevt oceni drugega
psihoterapevta, kot npr. intervju ali pa psihoterapevta njegovi poklicni kolegi
izvolijo v strokovno društvo. Upošteva se vsako objavljeno delo, ki kaže
ustrezno teoretično znanje. Upošteva se dolžina in vrsta dela.
9.4.4. NAO bo predložila imena psihoterapevtov za
podelitev EDP po postopku za staroste Registracijskemu komiteju (Registration
Commite).
9.4.5. Vsaka NAO bo imela deset let časa od
sprejetja prvega psihoterapevta do končne predložitve vseh psihoterapevtov
za postopek za staroste iz te države. Po tem času EAP ne bo sprejemala
dodatnih kandidatov za postopek za staroste, izjeme bodo samo s posebnim
dovoljenjem Upravnega odbora (Governing Board).
9.4.6. NAO ne sme predložiti kandidatov za
postopek za staroste, dokler niso urejeni vsi njeni nacionalni postopki in
dokler postopkov ne pooblasti EAP.
9.4.7. Dokler se s postopki za akreditiranje
izobraževalnih organizacij strinja EAP, lahko NAO za podaljšanje njenih
postopkov za staroste zaprosi ETSC.
9.4.8. NAO lahko predlaga prehodne postopke za
podelitev EDP najprej NUOC, EWOC in potem ETSC za tiste ljudi, katerih
izobraževanje dosega EDP standarde, toda ne ustrezajo vsem zahtevam postopka za
staroste.
10. Izjeme
10.1. Če
v državi ni NAO ali nacionalne krovne organizacije ali nobene druge
organizacije, primerne ali voljne delovati kot NAO, lahko ustrezno usposobljen
psihoterapevt prejme EDP na predlog NAO iz druge države, vendar le če ta
psihoterapevt postane član te organizacije in če je ta organizacija
pripravljena zanj izvajati pravila EDP.
10.2. Če
ni EWAO, lahko:
10.2.1. EAP pooblasti organizacijo, da zastopa
določen pristop ali:
10.2.2. komite, ki ga določi Upravni odbor
(Governing Board) in ki sestavljen iz dveh članov EWOC, dveh članov
NUOC, Registratorja (Registrar) ali člana Registracijskega komiteja
(Registration Committee), nadomesti EWAO in deluje kot Svetovalni panel za
postopek za staroste (Grandparenting Advisory Panel (GAP)). GAP bo podkomite
ETSC.
10.3. Če
se bodo pojavili dvomi ali težave, bo EAP zahtevala dodatnega neodvisnega
strokovnjaka ali znanstveno mnenje.
10.4. Če
EWAO ugotovi, da NAO v svoji državi ne opravlja postopka za staroste za ljudi z
določenim psihoterapevtskim pristopom, potem mora EWAO od NAO zahtevati,
da slednja uredi to zadevo. Če tega NAO ne stori, potem EWAO prosi ETSC,
da uredi to zadevo.
10.5.
Če NAO
ugotovi, da EWAO ne potrdi ljudi za določen pristop v tej državi, potem
mora prositi EWAO, da uredi to zadevo. Če EWAO tega ne naredi, potem NAO
prosi ETSC, da popravi to zadevo.
10.6.
Samo če
ni relevantne EWAO in/ali EWO, bo prošnjo pregledal Svetovalni panel za
postopek za staroste (Grandparenting Advisory Panel (GAP)) EAP. GAP ne
obravnava vlog za ponovno registracijo EDP.
Status
Prvotni dokument EDP je
bil leta 1997 sprejet na Generalni skupščini (General Meeting) EAP v Rimu,
pregledana in popravljena izdaja pa na Generalni skupščini EAP na Dunaju
leta 1999. Druga verzija je v veliki meri rezultat posebne iniciativne
skupine, ti. »Task Force«, ki jo je
februarja 2000 pooblastil Odbor (Board). Popravljen dokument je oktobra 2000 v
Parizu odobril ETSC in dopolnil februarja 2001 (Dunaj). Ta verzija je bila
sprejeta julija 2001 v Moskvi na Generalni skupščini EAP. Od takrat so
bili z razvojem TAC in EAPTI dodani majhni popravki.
Ta verzija 3.3 nadomesti vse
ostale verzije. Odobril jo je ETSC in Upravni odbor (Governing Board) na Dunaju
februarja 2006. Uradno so jo sprejeli na Skupščini EAP v Cambridgeu julija
2006.
[1] Trenutno so številni psihoterapevti pridobili EDP preko postopka za staroste. GAP ne obravnava vlog za ponovno registracijo.